Kombinacija subvencij Eko sklada in Borzena pri novogradnjah (sNES+): Kako do maksimalnih sredstev in optimalnega baterijskega hranilnika

Pri načrtovanju in gradnji skoraj nič-energijskih stavb (sNES+) se investitorji pogosto srečujejo z birokratskimi ter tehničnimi dilemami glede uveljavljanja javnih spodbud. Glavna prednost, ki jo prinašajo subvencije Eko sklada, je občutno znižanje začetne investicije Vgradnja sončne elektrarne je pri standardu sNES+ obvezen pogoj za pridobitev fiksne subvencije Eko sklada (ki lahko znaša tudi 17.600 € ali več, odvisno od površine in parametrov stavbe). Ob želji po nadgradnji sistema z baterijskim hranilnikom pa se odpirajo ključna vprašanja glede pravilne kombinacije s spodbudami družbe Borzen ter optimalnega dimenzioniranja opreme.

1. Pravna podlaga: Subvencije Eko sklada in Borzena pri sNES+ novogradnjah

Med investitorji je dolgo veljala negotovost, ali uveljavljanje subvencije sNES+ na Eko skladu izključuje možnost pridobitve subvencije za sončno elektrarno in hranilnik pri družbi Borzen. Z uradno spremembo javnega poziva Eko sklada (JP 105SUB-sNESOB23) z dne 12. 3. 2026 je zadeva administrativno povsem razjasnjena:

• Eko sklad (sNES+): Vgradnja fotovoltaičnega sistema (FVE) je na Eko skladu definirana izključno kot tehnični pogoj za doseganje energetskega standarda stavbe in ni upravičen strošek v okviru finančne spodbude sNES+. Višina spodbude Eko sklada je opredeljena glede na površino in specifikacije stavbe.
• Borzen: Ker Eko sklad finančno ne krije same naprave FVE, lahko investitor celotno naložbo v hibridni sistem (sončna elektrarna + baterijski hranilnik) uveljavlja na javnem pozivu družbe Borzen.

Ker se upravičeni stroški ne podvajajo, lahko investitor pri novogradnji povsem zakonito združi obe spodbudi ter s tem bistveno zniža vračilno dobo celotne investicije.

2. Naložbena pomoč družbe Borzen

Pri uveljavljanju spodbude na javnem pozivu družbe Borzen je višina naložbene pomoči določena glede na vrsto naprave ter prisotnost baterijskega hranilnika:

• Individualna naprava za samooskrbo z baterijskim hranilnikom: 675,00 EUR za 1 kW inštalirane nazivne električne moči (vendar največ do 40 % upravičenih stroškov naložbe).
• Individualna naprava za samooskrbo brez baterijskega hranilnika: 250,00 EUR za 1 kW inštalirane nazivne električne moči (vendar največ do 25 % upravičenih stroškov naložbe).
• Skupnostna samooskrba z baterijskim hranilnikom: 725,00 EUR za 1 kW inštalirane nazivne električne moči (vendar največ do 45 % upravičenih stroškov naložbe).
• Skupnostna samooskrba brez baterijskega hranilnika: 300,00 EUR za 1 kW inštalirane nazivne električne moči (vendar največ do 30 % upravičenih stroškov naložbe).

Opomba: Subvencija se pri vseh navedenih kategorijah prizna za največ 80 % vsote priključnih moči odjemnih mest.

Izračun na konkretnem primeru (11 kW SE + hranilnik):

Za novogradnjo z inštalirano močjo elektrarne 11 kW in baterijskim hranilnikom izračun naložbene pomoči Borzen poteka sledeče:

$$\text{Subvencija Borzen} = 11 \text{ kW} \times 675,00 \text{ EUR/kW} = 7.425,00 \text{ EUR}$$

(ob pogoju, da znesek ne presega 40 % celotne vrednosti upravičenih stroškov investicije ter 80 % priključne moči).

Dodana baterija torej zviša osnovno stopnjo subvencioniranja same elektrarne z 250 EUR/kW na kar 675 EUR/kW, kar investitorju prinese skoraj trikrat višjo podporo.

3. Izvedba “na ključ”: Subvencije Eko sklada in hibridni sistem

Ker se FVE na Eko skladu obravnava le kot tehnično dokazilo o izvedenem ukrepu na objektu, investitorjem ni treba umetno razbijati projekta na dve fazi (tj. ločena izgradnja elektrarne in naknadna dodava baterije).

Celoten projekt se izvede v enem koraku kot hibridni sistem na ključ. Po dokončanju in priklopu se Eko skladu predloži dokazilo o delujoči elektrarni na objektu za izplačilo subvencije sNES+, na Borzen pa se odda vloga za subvencioniranje hibridnega sistema z baterijskim hranilnikom.

4. Dimenzioniranje baterijskega hranilnika: 15 kWh ali 27 kWh?

Pri izbiri velikosti hranilnika energije ponudniki pogosto predlagajo vstopne modele kapacitete okoli 15 kWh. Vendar se pri sodobnih novogradnjah, opremljenih s toplotno črpalko, prezračevalnim sistemom ter z možnostjo polnjenja električnih vozil, večje kapacitete (npr. 24–27 kWh) izkažejo za tehnično in ekonomsko bolj utemeljene.

Analiza ključnih dejavnikov:

• Novi omrežninski akt in časovni bloki: Z uvedbo novih omrežninskih tarif so konice porabe (zlasti Časovni blok 1 v zimskem obdobju) finančno najbolj obremenjene. Večja baterijska kapaciteta omogoča popolno pokritje nočnih in jutranjih konic brez črpanja drage energije iz omrežja.
• Tržni popusti po kapaciteti: Nekateri večji ponudniki na trgu ponujajo akcijske popuste, vezane neposredno na kapaciteto baterije (npr. 100 € popusta na vsako kWh kapacitete). Pri 27 kWh bateriji to pomeni dodatnih 2.700 € neposrednega prihranka že ob samem nakupu.
• Manevski prostor pri pametnem upravljanju (Aktivni cenik): Sodobni hibridni sistemi omogočajo vključitev v pametno upravljanje in trgovanje z energijo. Večja kapaciteta algoritmu omogoča, da v urah z nizkimi ali negativnimi borznimi cenami shrani večje količine energije in jo uporabi ali odda v omrežje v obdobju visokih cen.

Zaključek: Zakaj izkoristiti subvencije Eko sklada

Sodobna novogradnja v standardu sNES+ zahteva celostno obravnavo energetskih sistemov. Uradna uskladitev pravilih med Eko skladom in Borzenom investitorjem odpre pot do maksimalnih nepovratnih sredstev. V kombinaciji s pravilno dimenzioniranim baterijskim hranilnikom ter pametnim upravljanjem porabe objekt doseže visoko stopnjo energetske neodvisnosti in dolgoročno zaščito pred nihanjem cen na energetskem trgu.